Žalostno poletje 2025
Letošnje poletje so nas pevce kar preveč pogostokrat poklicali, da smo zapeli v zadnje slovo ob odprtem grobu. V petih tednih smo se morali posloviti od petih ljudi, ki so bili povezani s Slovenskim prosvetnim društvom Gorjanci ali so nam osebno bili blizu.
29. junija nas je dohitela vest, da je nepričakovano umrl v starosti 90 let Jozi Pack iz Trabesinj, ravno ko smo Gorjanci prispeli na cilj našega pohoda k Tomanu v Ilovju. Jozi je bil bivši predsednik društva in pobudnik pohodov, na katerih spoznavamo stara ledinska, pokrajinska in hišna imena. Na pogrebu 4. julija se je sedanji predsednik Gorjancev v poslovilnih besedah (poslovilni govor) spomnil razsežnega in temeljitega kulturnega dela Jozija Packa, ki ga imamo za pobudnika zbiranja in dokumentiranje ledinskih in hišnih imen na Koroškem.
Komaj deset dni navrh smo zvedeli, da je v starosti 88 let umrla zvesta podpornica društva Neži Niemitz, Žmukova iz Plešivca. Zadnjič smo se poslovili od nje 19. julija na kotmirškem pokoplišču.
Kot vedno nasmejano in odločno gospo smo poznali Trezijo Pack, Krznarjevo iz Plešivca, vest, da je „tata Trezi“ v starosti 96 let umrla, nas je dosegla 17. julija. Pet desetletij je s svojim lepim altom bila steber cerkvenega zbora in mešanega pevskega zbor Gorjancev. Kot najstarejša sestra Jozija Packa je bila priča težkega kulturnega položaja Slovencev v Kotmari vasi (preberi besede slovesa ob pogrebu 25. julija).
Dva dni prej smo se morali za vedno posloviti od Margarete Krušic iz Zvonine, ki je umrla v starosti 91 let. Poznali smo jo kot soprogo zavzetega pevca Tonija Krušica, potomca Motijeve družine na Vesavi.
Za vedno nas je zapustila konec julija v 93. letu življenja tudi Tatjana Angerer, diplomirana biologinja, ki je več kot štiri desetletja živela v Kotmari vasi. Mnogi so jo poznali predvsem kot avtorico knjige z domačimi jedmi z naslovom „Čisava župa, pisana pogača in še kaj“; napisala je skupno več kot 30 knjig. Bila je hčerka nemškega očeta judovskega pokolenja iz Maribora in katoliške slovenske matere iz Šmalčeve družine v Ribnici. Bila je izredna humanistično usmerjena, globoko z naravo in materinim jezikom povezana in družbeno odprta žena, ki je bila z mnogimi ljudmi na Gurah v tesni duhovni povezavi. Od ljube Tatjane smo se poslovili (poslovilne besede) 11. avgusta na kotmirškem pokopališču.
v.w.